Košarica

Vaša košarica je prazna

Košarica

Vaša košarica je prazna

Prihranite 20-50% na izdelke, ki so na voljo le v spletni trgovini do 26. 9. 21

Klik do akcij
Izdelovanje božičnih okraskov: pomaranča s klinčki

Božični kreativni natečaj: teksti o božični tradiciji

Datum:

Kategorija: Božič

Tags: božič, natečaj, božična tradicija

Decembra 2018 smo organizirali božični nagradni natečaj, ki smo ga izvedli na spletni strani JYSK.si in izbrali najkreativnejše odgovore na vprašanje: Kako vi tradicionalno praznujete božič? Prejeli smo malo čez 1000 odgovorov in po zaključku natečaja, po 20. 12. 2018, smo nagradili dobitnike.

Vaši odgovori so nas raznežili, tudi nasmejali, obudili spomin na stare običaje in seveda smo dobili vpogled tudi v novodobne tradicije. Uživali smo v prebiranju vaših zgodb in bili veseli, da vas je toliko podelilo običaje in tradicijo praznovanja božiča na tak ali drugačen način.

Preberite nagrajene odgovore, še vedno so dobrodošli tudi vaši opisi tradicije praznovanja božiča, ki jih lahko opišete v komentarju pod blogom.

Sonja Sušnik Bercko
Praznovanje božiča vedno pričara nasmeh na usta, čarobnost na lička in rdečico na noske. Včasih smo božično drevesce postavljali na predvečer božiča. Sedaj pa se praznovanje božiča začne že veliko prej. Zato, da utrip božiča traja dlje časa. Novoletno drevesce okrasimo vsako leto v drugačni barvi. Enkrat so okraski v rdeči barvi, drugič v srebrni, včasih v zlati, pa tudi v vijolični so že bili. Pod božično drevo postavimo jaslice. Mah je seveda naraven in ga je potrebno nabrati že jeseni, ko še ni premrzlo.V jaslicah so figure iz kamna in delujejo zelo naravno. Ko je stanovanje okrašeno se počitumo zelo lepo. Tudi na mizi je kakšna dekoracija in tradicija prižiganja adventnih svečk. Vsako nedeljo prižgemo eno. Ker velikokrat na predbožični dan delam, sem v stiski s časom pri pripravi božične večerje. Na božični dan se zberemo na skupnem kosilu in uživamo v toplem zavetju našega lepega doma.Ta praznik je tako družinski in lep, zato je fino da smo 2 dni doma.

Laura Slugič
BOŽIČ SKOZI OČI ZLATE PRINAŠALKE PAULE Na božični večer pride k nam babica in takoj jo okupiram, da me čim dlje čoha. Medtem ko me babica carta, mladina postavlja drevico in nanjo obesi kroglice. Včasih kakšno kroglico odnesem v drugi prostor, ker ocenim, da je drevica prepolna. Mamica medtem časom peče kekse, kuha juhico, peče meso in krompir. Če pade kaj na tla, takoj skočim tja, da preizkusim če je hrana odlična. Mamica se vedno izkaže, zato si tudi želim, da bi čim več hrane pristalo na tleh. Po večerji se prižgejo lučke na drevici. Wauuu woof woof, to je celi disco show v dnevni sobi. Hitro se še stisnem k babici, da jo potolažim, ker se joče. Razloži mi, da je na ta dan umrl njen mož in ga pogreša. Včasih ne vem, kako bi potolažila babico. Še dobro da imam super mamico, ki mi za darilo za Božič da piskajočo igračko. Ko zapiskam in pomigam z repkom, se babica vedno nasmeji.

Nena Novak
Vonj po zimi že prihaja, božična misel se poraja. Toplina v srcu vseh ljudi, praznični k nam čas hiti. Spet se zberemo v hiši, kjer se smeh že glasno sliši. Miza polna je dobrot, za nami celega je leta pot. Izmenjamo si lepe misli, obrazi niso nič kaj kisli. Vsak od nas žari od sreče, Božičkove so polne vreče. Kuža naš nam z repkom maha, odlično skuhala je moja snaha. Za sladico pa orehova potica, od vinčka hitro barvajo se lica. Že res, da hrana dobra nam je dar, a v resnici tu ne skriva se Božiča čar. čar Božiča se začuti, ko v dobrote čevlje smo obuti. Ko iskreno roke si podamo, ko ponudimo si v stiski ramo. Ko drug drugemu želimo srečo, tako, ki težko jo daš v vrečo. Čar božiča je, da smo hvaležni, ko v ulici vsej snežni, s sankami v rokah spoznamo, kako smo srečni, da drug drugega imamo.

Gašper Lipičnik
Pri nas se vsakoletno na Božič zbere celotna širša družina še preden pade mrak da se lahko čimprej razdeli vloge. Dekleta in izkušene kuharice se v debatah polnih smeha odpravijo čarat v kuhinjo, medtem ko se okraševanje smrečke vedno prepusti najmlajšim. Na žalost moški družbi potem preostane samo še odpiranje steklenic in kozarcev za vlaganje. Medtem ko dom prevevata vonj po cimetovih piškotih in kuhanem vinu, se po božični večerji okoli smrekce zberejo vse velike in male glave. In prav vsaka izmed teh glav je okrašena z božičkovo kapo, z ekstra velikim cofom! Vsaka družina na smrekco tudi obesi bučko z njihovo sliko. Nakar mora po tradiciji tisti, kateri se je zadnji naučil brat (vsaj zadnja leta so to otroci) iz kupa daril vsakemu poiskati in prinesti tistega, ki nosi njegovo ime. Srečanja se pa ponavadi zaključijo po polnočnicah, kakšno leto tudi šele zgodaj naslednje jutro. :)

Alenka Grmek
NAŠE PRAZNOVANJE BOŽIČA Spet je ta del leta. Po premajhnih stopnickah plezam na medlo osvetljeno podstrešje, kjer ne vem sploh kdaj sem nazadnje bila. Zdi se mi, da kar lani v istem času, ko smo božično drevesce pospravljali. Obrabljena škatla, ki je z nami že odkar se je naša družina razširila za dva člana, stoji v kotu. Ob pogledu nanjo me takoj me prevzamejo občutki nostalgije. Pred očmi mi zaplešejo podobe preteklih let, okraševanje drevesca, postavljanje jaslic, peke božičnih piškotov in seveda vsakoletna božična večerja. Kokošjo juho in purana skorajda zavoham. Takoj se spomnim tudi sina, na katerega se je pred leti drevo ob postavljanju skoraj da že prevrnilo in lansko letne zmešnjave, ko nam je psiček Črt pojedel purana, ki se je ohlajeval v odprti pečici. Čeprav je bil takrat vik in krik ob tem ne morem zadržati nasmeha. Dvignem škatlo, zadržim dih pred oblakom prahu, ki se ob tem dviga in škatlo veselo odnesem k družini, kajti najlepši del leta je spet tu.

Sara Berginc
Utripajoči ritem lučk. Kroglice na božični smrecici so letos bele. Skozi vrata prihaja otroški smeh in po hodniku stresa zemljo, smrekove iglice in sneg. Šolske počitnice pridržijo vrata v zimski gozd. Pust in prazen se zdi, a ga domišljija, zazibana v naročju prazničnega vzdušja oživlja v neštete zgodbe. Otroci hitijo pripovedovati o njih. Sij lučk se odbija od belih bunkic in ogrinja prostor v toplo svetlobno odejo. "Pojdimo ven! Mogoce bomo videli Božička," pravi mama. "Jaaa!" Mlečna cesta je nocoj neskončno dolga in na njej utripa nešteto drobnih luci. "Hej, kaj pa je to?!" Oče začudenega obraza stoji na hodniku. Za vogalom, pod smrečico leži pet daril - za vsakogar eno. "Kaže, da je bil Božiček tukaj ravno medtem, ko smo ga čakali zunaj," z nasmehom pripomni mama. Sedim na kavču in vse je spet tukaj. Vsi SMO spet tukaj. Lučke utripajo, utripajo tudi oči in srca. A nekaj je vendar drugače. Tokrat vem, kako v živo izgleda Božiček. In morda je pod smrečico kakšno darilo več.

Smiljana Anič
In spet je prišel tisti čarobni čas,ko v nas pričara nekaj... Mogoče spomin na otroštvo,pričakovanje,upanje... Tudi mojim otrokom želim pričarati ta občutek,ki se ga spominjam iz otroštva,ko cela hiša diši po peki piškotov. Ne spomnim se, če je bila kuhinja pospravljena,ce je bilo stanovanje čisto,ce so bile zavese oprane... Se pa že leta spominjam, kako je dišalo za praznike po piškotih. Kako smo kot otroci okraševali takrat takooo veliko jelko. Ni bila tako košata in bogata kot so danes. Je pa bila prava in takooo je dišala. In ko smo zjutraj pod njo in po celi sobi našli raztresene pomaranče in bombone... Drage in nepomembne "stvari" se pozabijo. Nimajo vrednosti. Spomini in občutki so dota,ki spremlja generacije,kot spremlja mene,ki sem že dvajset let žena in mama. Srečno v novem letu 2019.

Metka Bernardič
Dišeči Božič in v zraku je bilo pričakovanje...Na Sveti večer smo že popoldan začeli s pospravljanjem in oče je pripeljal smrekico v našo veliko številno družino (4 otroci, oče, mama in stara mama, pa frajer od starejše sestre in frajerca od brata...) ter mi smo z mamo nabrali in posušili že prej mah, tako da smo otroci naredili jaslice, z ogledalckom za vodo; za ovčke , ogenjčkom; iz lučke, naredili smo tudi puščavo, pesek in pastirčke ter angele in svete tri kralje. Vsak posebej so imeli posebno mesto in sevede Jezušček z Marijo in Jožefom ter osličkom so naredili celoto...Posebno pomembna je bila špica na jelki in oče je poskrbel, da je smrekca trdno stala in mi smo s krep, zelenim papirjem pokrili okovje ter naredili gore in zvezde ter nadeli balončke, trakove in bleščice ter lučke...Mama je pekla potico in sladki kruh ter dala je kuhat še reberca in malo domace šunke.. Naša noncka se je pod večer vsedla v fotelj ob smrekci in nas poklicala, da smo skupaj molili in peli pesmi;lepoo

Aljoša Žvokelj
Ko pomislim na božično novoletne praznike, me spomin vrne v čas otroštva - v toplo kuhinjo moje none, ki je živela za te praznike. Večerno kadilo okoli hiše, kuhinja, ki diši po cimetu, kifeljčkih in potici - hiša, polna smeha, saj so se nam pridružili vsi bratranci. Fantje smo zunaj preživel,i kolikor časa smo le lahko in se od mraza rdečih lic in ušes vračali šele po tretjem klicu none. Nagnala nas je na krušno peč in zagrozila, da tokrat pa res ne dobimo ničesar razen suhega kruha. Čez par minut je že prinesla dišeč čaj, suhe hruške in piškote.

Andreja Dimnik
Spet bo leto naokrog in december je prav tisti čarobni, ko se spominjamo Jezusovega rojstva. Nekoč, ko sem bila majhna, smo Božič praznovali drugače kot pa danes. Babica je kak teden pred Božičem pekla medenjake, kekse, sadni kruh (klecnprot), in pa seveda ni smela manjkat potica. Na svet vecer smo okrasili smreko z enostavnimi okraski in bonboni, postavili smo tudi lesene jaslice. Sledila je večerja in po večerji smo odšli v cerkev. Naslednji dan smo skuhali skromno kosilo, katerega se je veselil tudi kuža Rolfi. Mi otroci, smo se še posebej veselili, saj je ponavadi za Božič zapadel sneg in je bilo praznično vzdušje popolno. Obdarovali smo se skromno, pomaranče, orehi, čokolade.....namen Božica ni razsipnost, ampak, da se spominjamo Jezusovega rojstva. Živimo v času, ko je veliko ljudi samih, brezdomcev in pomoči potrebnih. Prav je, da se spomnimo tudi njih in jih s čim razveselimo. Danes osveščam mlade in to prisrčno tradicijo prenašam naprej na mlajše generacije.

Tomaž Jevšenak
Praznovanje Božica To je dan, ko se zbere vsa družina. Tete, strici, nečaki, nečakinje, dedki, babice. Ampak začne pa se na pokopališcu. Vsako leto ob isti uri na ljubljanskih žalah, na grobovih tistih, ki niso več z nami prižgemo svetleče palčke – tiste, ki mečejo iskrice v temo – tako, da tudi tam pričaramo malo tistega kar bomo pričarali doma. Drugi del pa se odvija doma. Že kakšen dan ali dva v kotu sobe postavimo smrekico in moji otroci jo okrasijo pod budnim očesom svoje babice. Nanjo navesijo krogle in sveše ter razne pisane trakove. Sedaj, ko so hčere že dovolj velike si tašča že upa spet postaviti svoje jaslice pod drevo, ker ve, da ne bo prišel mimo kakšen majhen »volk« in odnesel ovčke v svoj otroški brlog. Po obveznem čaju ali cemu močnejšemu se gosti posedejo za praznično okrašeno mizo. Tašča vedno pripravi raco ali dve – pečeno počasi v pečici, zraven pa seveda vse priloge, krompir, rdeče zelje, omake
in prikuhe in seveda na začetku tudi kaj prave domače juhe.

Maja Čučnik
Pozdravljeni! Moja (naša) naljubša tradicija je, ko se na božični večer zberemo vsa družina pa tudi prijatelji na večerji, vendar ne povsem običajno. Vsak izmed prisotnih mora s seboj prinesti po eno, domiselno darilo, ga lepo zaviti in opremiti s številko, ki jih v naprej pripravi gostitelj. Med večerjo sledi žrebanje vendar mora vsak, predno izžreba številko, spregovoriti o nekem dogdku ali misli v preteklem letu, ki se mu je najbolj vtisnil v spomin in za katerega meni, da je v njegovem spominu pustil trajen odtis. Zgodbe so prava presenečenja, nekatere so vesele, druge žalostne, dejstvo pa je, da v teh trenutkih spregovorimo tudi o stvareh, o katerih morda nikoli ne bi spregovorili. Ti večeri so tako prisrčni in zanimivi, da jih prirejamo že več kot 20 let, pa se jih še nihče ni naveličal. Tudi vam vsem želim en tak prijeten večer in srečno v novem letu!


Vam in vašim najbližjim želimo lepe božične in novoletne praznike! Ter hvala vsem za sodelovanje.

Vaš JYSK